Osmošolci na ekskurziji po Gorenjski
V sredo, 4. 6. 2025, smo se osmošolci odpravili na Gorenjsko. Tam smo si najprej ogledali Škofjeloški grad s številnimi zbirkami in staro mestno jedro Škofje Loke. Na gradu so nam predstavili življenje meščanov v srednjem veku in dejavnosti, s katerimi so se preživljali. Govorili so nam o slojih in pravicah prebivalstva, cehih, različnih obrtnih dejavnostih in pestri zgodovini samega mesta. V sobi z njegovim originalnim pohištvom smo izvedeli veliko zanimivega o pisatelju Ivanu Tavčarju, njegovi družini, poklicu ter njegovem delu Visoška kronika, katere odlomek smo brali v šoli. Ogledali smo si tudi staro Škoparjevo hišo, v kateri so živeli približno 500 let nazaj. V takšni hiši je lahko živelo 20 ljudi. Mi smo se zbrali v osrednjem prostoru, ki se imenuje hiša, ogledali pa smo si še kamro in črno kuhinjo.
V Kropi smo obiskali Kovaški muzej, kjer so nam predstavili način obdelave železa nekoč ter zgodovino vasi in njenih ljudi pod planoto Jelovico. Ko smo osvojili teorijo, smo se čez vasico odpravili do vigenjca Vice, kjer nam je izkušeni kovač pokazal, kako se obdeluje železo. Razložil nam je tudi, kako so včasih izdelovali žeblje, koliko dni in časa so delali, koliko so jih morali narediti (2000 v enem dnevu). Potem smo se še sami preizkusili in ugotovili, da je to res trdo delo. Gospod je bil tako hiter in prijazen, da je v zelo kratkem času naredil 35 žebljev in nam jih podaril za domov.
Sledila je pot proti Soteski Vintgar v bližini Bleda, kjer smo se sprehodili ob reki Radovni in si pogledali čudesa, ki jih je ustvarila. Dobili smo čelade za dodatno varnost, ker lahko kamen zdrsi po apnenčastih stenah, ki se dvigujejo nad sotesko. Vmes smo videli most bohinjske železnice. Na koncu poti nas je pričakal čudovit slap Šum, ki je visok 13 metrov. Že izven soteske smo se v poletni vročini hoteli dotakniti vode, ki je bila zelo mrzla. Učiteljica nam je povedala, da je imela okoli 10 stopinj Celzija. Ko smo proti večeru prispeli na Mirno, smo bili zelo utrujeni, ampak veseli, ker smo videli veliko novega. Upamo, da se še kdaj odpravimo na kakšen čudovit izlet.
Pika Škrlj in Astrid Knez
